Končno se mi je uspelo priključiti na wi fi. Tablica dela zelo počasi, mi pa se peljemo zelo hitro za naše razmere. Trenutno drvimo 309 km na uro proti Parizu. Tam naj bi bili ob 13.10.

Pa se vrnimo malo na naš odhod. Ko smo se poslovili od vas, so morali poiskati pravi peron, najti pravi vagon in kupe. Vse to jim je uspelo brez večjih težav.

Večja težava je bila spanje. Večina dovolj adrenalinska, navdušena nad kupeji in zasebnostjo. Brž telefone v roko in akcija. Včasih je bilo potrebno malo posredovati, da niso bili preglasni. Nekje okoli pol četrte ure zjutraj je končna padla tišina v naš vagon. Tam nekje do sedme ure zjutraj, ko se se pričeli počasi prebujati in ogledovati okolico.

Točno po urniku, ob 8.37, smo se pripeljali v Stuttgart. Opazili smo, da našega vlaka ni na veliki tabli, pa je šel Tomi to preveriti. Napotili so nas na mestni vlak, da smo se premaknili za dve postaji in počakali hitri vlak za Pariz. Tudi ta premik ni delal večjih težav, potrebno je bilo le pospraviti telefone, da so lažje spremljali skupino.

Po vstopu v vlak smo naleteli na drugo težavo. Ugotovili smo, da sno na slovenskih železnicah naredili napako in so nam bukirali včerajšnji vlak. Tudi to se je rešilo, malo smo se razporedilli na prazne sedeže, pa je šlo.

Ura je 12. 30, še 45 minut do Pariza, potem pa na metro do hotela. Tam odložimo prtljago in gremo na raziskovanje. Več o tem pa kasneje. Še malo slik, da jih ne boste preveč pogrešali.